"Čim bolje poznamo svojo bolezen, tem učinkoviteje se lahko z njo spoprimemo. V rubriki O depresiji najdete številne informacije o depresivni motnji, njenih simptomih in znakih, dejavnikih tveganja ter zdravljenju. S pomočjo vprašalnika lahko dobite vpogled v depresivne simptome, ki se morebiti pojavljajo pri vas," še dodajajo.

"Vsebinsko in tehnološko koristen projekt"

Njihov Projekt eDepresija je trenutno najpomembnejši del portala boljšEzdravje in ga predstavljajo v rubriki O projektu, kakor pojasnjuje njegov vodja dr. Andrej Brodnik, tudi direktor inštituta. Idejni pobudnik projekta je bil pokojni izr. prof. dr. Andrej Marušič. V ekipi projekta eDepresija pa poleg Brodnika sodelujejo še prof. dr. Marco Sarchiapone, dr. med., asist. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., asist. Dejan Kozel, dipl. psih., asist. Marja Kuzmanić, mag. phil, asist. Matic Meglič, dr. med., koordinator projekta, asist. Sanja Temnik, dipl. psih., in Alenka Tančič, dipl. psih.

"Projekt eDepresija predstavlja raziskovalno klinično študijo, katere namen je s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) zagotoviti bolj kakovostno oskrbo bolnikov z depresijo. Depresija je namreč pomemben zdravstveni problem, saj gre za podcenjeno, slabo prepoznano in neuspešno zdravljeno duševno motnjo. Cilj naše raziskave je torej ugotoviti, ali e-zdravstvene tehnologije in celovit pristop k obravnavi depresije lahko pripomorejo k izboljšanju standardne (nezadovoljivo učinkovite) oskrbe, in sicer na podlagi izboljšave spremljanja samega zdravljenja pri osebah z depresijo," razlaga koordinator projekta Matic Meglič, dr. med.

Tako k sodelovanju v raziskovalni študiji vabijo splošne in družinske zdravnike, ti pa bodo naprej za udeležence predlagali nekatere svoje paciente. Kdor se bo za to odločil, bo prejel natančna navodila in deležen bo tudi izobraževanja, ki mu bo omogočilo kvalitetnejšo oskrbo bolnikov z depresivno motnjo. Projekt je namenjen vzpostavitvi spletne podpore klasičnemu načinu obravnave depresivnih motenj, zato je pogoj za sodelovanje, tako zdravnikov kot bolnikov, redna uporaba interneta.

"Pomoč in spremljanje depresije preko spleta"

V obravnavo bo vključenih 200 ljudi, ki jim je bila v ambulanti prvič diagnosticirana depresivna motnja. Udeleženci bodo naključno razdeljeni v dve skupini. Koordinator dr. Meglič še dodaja: "Bolniki v kontrolni skupini bodo deležni standardne oskrbe depresije, tisti v skupini primerov pa bodo prek spletnega portala deležni tudi oplemenitene oskrbe. Ob opozarjanju izvajalcev bodo denimo imeli možnost tedensko samoocenjevati raven svoje depresije in stranskih učinkov, sproti bodo lahko komunicirali s svojim zdravnikom in izvajalcem projekta - skrbnikom oskrbe (psihologom z izkušnjami na področju zdravljenja depresije) ter imeli možnost preko anonimnega foruma komunicirati z ostalimi udeleženci v raziskavi ter osebami, ki uporabljajo portal boljsEzdravje.si." Raziskava bo trajala šest mesecev. Pomembno je torej to, da bodo strokovnjaki skozi celoten proces zdravljenja preko spletnega portala tedensko spremljali počutje bolnikov in odziv na zdravila. Na portalu bodo ti izpolnjevali vprašalnike o svojih simptomih in morebitnih stranskih učinkih antidepresivov.

Obe obravnavani skupini bosta ponovno kontaktirani po šestih mesecih, ko se bodo zbrale ter primerjale glavne raziskovalne spremenljivke: stopnja depresije, prisotnost stranskih učinkov, z navodili neskladna uporaba antidepresivov in zadovoljstvo s ponujeno oskrbo depresije. Študijo je pozitivno ocenila Komisija za medicinsko etiko. Snovalci projekta eDepresija bodo upoštevali načelo o zasebnosti in zaupnosti v skladu z Zakonom o varovanju zasebnih podatkov.

"Izsledki uporabni tudi za druga zdravljenja"

Izsledke raziskave bodo seveda koristno uporabili v korist nadaljnjega zdravljenja in oskrbe bolnikov z depresivno motnjo. "Izvajalcem oskrbe bo omogočala avtomatizirano spremljanje lastnih bolnikov, neprekinjen stik in boljši pregled nad njihovim počutjem s sistemom opozarjanja na morebitne nujne intervencije. Bolnikom pa dostop do relevantnih informacij o bolezni in zdravljenju, spremljanje lastnega procesa zdravljenja, komuniciranje s podobnimi bolniki preko forumov zaprtega tipa," sklene vodja projekta dr. Brodnik.

Zdravnik Meglič pa dodaja: "Skušamo ustvariti okolje, v katerem lahko podpremo proces oskrbe bolnikov z depresijo. Pri tem jih skušamo čim bolj vključiti v potek njihovega zdravljenja, kar omogoča sodobna tehnologija. S tem bomo povečali zadovoljstvo bolnika, izboljšali izid zdravljenja in tudi razbremenili zdravstveno osebje. Če pogledamo v celoti, bi lahko s tako podporo oskrbi bolnikov razbremenili stroške zdravljenja. Je metodologija, ki omogoča bolj učinkovito upravljanje procesa oskrbe. Pristop je generičen, ne zdravimo samo depresije, tudi druge vrste bolezni, denimo diabetes, visoki krvni tlak idr. To imamo namen v prihodnje razvijati. Te bolezni bodo ena največjih groženj v zdravstvenemu sistemu. Ker bo več starejših ljudi, bo več bolezni in več stroškov zdravljenja. Na način, kakršnega ponuja ta projekt, pa lahko z minimalno porabo virov dosežemo optimalni učinek.

Za tovrstne primere smo pripravili rubriko V stiski, kjer so navedene številne telefonske številke in kontakti za pomoč v duševni stiski." V kolikor imate kakšno vprašanje, komentar, mnenje ali predlog, jih lahko na spletni strani bolše zdravje posredujte preko kontaktnih naslovov, navedenih v rubriki Kontakti.

Veseli bomo vaših povratnih informacij!
Za težave bolj tehnične narave, denimo vprašanja sodelujočih v raziskavi glede pridobitve in namestitve spletnega certifikata na svoj računalnik, pa kliknite na rubriko Pomoč.
Lea Kalc Furlanič

Izvirni članek objavljen v prilogi Bonbon, priloga Večera in Primorskih novic  Torek, 14. oktober 2008.
Besedilo in slike so last časnika VEČER in avtorjev.